Malikovanje
Malikovati pomeni zamenjati Boga za drugo stvar ali osebo. Je čaščenje idolov oz. malikov, čaščenje nečesa, kar ni Bog, je prekomerna ljubezen. Je vsaka stvar ali oseba, ki zasede naše misli bolj, kot Bog.
Vse osebe je treba spoštovati, ljubiti. In imeti morajo pravico, da izrazijo svoja prepričanja in mnenja. Pa vseeno, v imenu ljubezni, ne bomo nehali govoriti resnico. To bi bilo protislovno. Biblija govori o ljubezni Boga do vsega človeštva, ne glede na njihovo vero (evangelij po Janezu 3:16).
Prav tako govori proti grehu in proti zmotnim doktrinam (Pismo Galačanom 5:19-21 in Razodetje 3:16). Torej moramo ljubiti, a tudi pokazati na napake. Pokazati nanje vljudno, z veliko mero ljubezni. (Eksodus 20:1-5; Izaija 40:18-20; Izaija 45:20)
Prav tako je Bog obsodil sklicevanje na mrtve (Devteronomij 18:9-14)
Medtem, ko so ostali grehi v glavnem žaljivke proti Bogu, se malikovanje šteje za zapustitev resničnega Boga. Predstavljajmo si na primer zakonsko življenje. Mož in žena se zmerjata ali tudi poškodujeta, a se v večini primerov stvari lahko razrešijo. Nečistovanje pa je popolnoma drugačna žalitev od ostalih, saj deluje proti zakonski zvezi in načenja njena osnovna določila. Zato je v zakonskem življenju nečistovanje (prevara) največji greh. Biblija primerja malikovanje z nečistovanjem. Božje ljudstvo se pogosto omenja kot Gospodova "nevesta". Ko Božje ljudstvo sledi drugim bogovom se to smatra kot prevara, oblika duhovnega nečistovanja. (Ozej, Jeremija 3, Jakob 4:4-5)
Prvo pismo Korinčanom 6:18
"Bežite pred nečistovanjem. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu."
Vemo, da so bili mnogi od danes čaščenih svetnikov v resnici svete osebe, Božji služabniki, vredni posnemanja. Vendar so umrli in ne bodo ponovno vstali. Kadar jim kdo nameni molitev, se dejansko sklicuje na mrtve, kar pa je Bog izrecno prepovedal in obsodil. Takšne zveste, iskrene in dobronamerne osebe bi morale izrekati svoje prošnje Bogu (Oče, Sin in Sveti duh). Sam Jezus nas je naučil moliti k "Očetu našemu".
Jezus je edini posrednik med Bogom in ljudmi, kot je zapisano v prvem Pavlovem pismu Timoteju (2:5). In to zato, ker je Jezus edini, ki je umrl na križu, da nas odreši pekla in nase prevzame vse naše grehe. Jezus in Sveti duh sta edina, ki posredujeta za nas direktno pri Očetu (Izaija 53:12, pismo Rimljanom 8:26). Res je, da živi lahko posredujemo eni za druge, mrtvi pa ne morejo posredovati za nikogar. Zapisano je, da mrtvi nimajo nobene vloge pri tem kar se dogaja pod soncem (Pridigar 9:5-6). Oni ne sodelujejo, ne vidijo, ne slišijo molitev, ne posredujejo, se ne vmešavajo.
Apostol Pavel za časa svojega življenja ni dovolil, da bi ga kdorkoli oboževal ali se pred njim klanjal (Apostolska dela 14:11-15). Če bi danes lahko govoril vsem tistim, ki kličejo k njemu in ga častijo kot svetnika, bi najverjetneje ponovil svoje besede:"Zakaj počenjate to? Tudi mi smo ljudje kot vi!"
Ko se je apostol Janez nekega dne nepričakovano priklonil pred angelom, ga je ta ustavil in rekel: "Ne počni tega, sem tvoj služabnik...Časti Boga!" Samo pred bogom se moramo priklanjati. Samo njemu moramo namenjati naše molitve. "Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!" (Evangelij po Mateju 4:10). Častiti moramo Stvarnika, ne stvaritev (Pismo Rimljanom 1:21-25).
V malikovanju obstajajo določeni elementi stvarjenja, ki sporni in katerih vloga je jasna samo Bogu. Malika lahko ustvarimo iz poveličevanja samega sebe, iz časti, denarja, visokega družbenega položaja (Pismo Kološanom 3:5). Pravzaprav se lahko vse, kar postane prekomerno pomembno v našem življenju, za nas spremeni v malika – idola. Malikovanje ni pogojeno s fizičnim obstojem nekega predmeta. Četudi častimo nekega lažnega boga brez, da bi mu dali neko podobo, se to še vedno šteje za malikovanje, saj smo si ustvarili koncept lažnega božanstva. V te primeru obstaja razlika men malikom in podobo.
Bog je obsodil malike (Eksodus 32, Levitik 26:1, 2 Kralji 21:11, Psalmi 115:3-9, 135:15-18, Izaija 2:18, Ap. Dela 15.20, 21:25, 2 Korinčanom 6:16) in je obsodil podobe za čaščenje (Eksodus 20:1-6, Numeri 33:52, Levitik 26:1, Deuteronomij 27:15, Izaija 41:29)
Rimo-katoliška cerkev že stoletja uči, da svetniki in Marija posredujejo za zveste. Ampak, če so oni mrtvi in mi molimo k njihovemu duhu, je to sklicevanje k osebam, ki so že umrle in to je greh (Izaija 8:19). In ta praksa je bolj podobna spiritualizmu kot krščanstvu. Dalje, obstaja samo en posrednik med Bogom in ljudmi, Jezus Kristus, človek (1. pismo Timoteju 2:5, Izaija 8:19).
Torej se za romanskim učenjem, da je ''čaščenje podob spoštovanja vredno'' skriva namen, da nas sveta podoba varuje, ali posreduje našo prošnjo. In to je greh malikovanja in čarovništva, saj živi ne smemo klicati mrtvih (1. pismo Timoteju 2.5, Izaija 8:19).
„Otroci, varujte se malikov:“ (1 Janez 5:21)
Malikovanje: tekmeci Boga
„Ne imej drugih bogov poleg Mene“ je ena šestih zapovedi o Bogu v Eksodusu 20:1-7. Bog ne bo delil ljubezni do svojega ljudstva z drugimi bogovi. Malikovanje je nezvestoba. Jeremija to opisuje kot nečistovanje, čaščenje kamnov n dreves (Jeremija 3.9). To jezi Pavla v razpravi s Korinčani o svetem ljubosumju in naklonjenosti Kristusu (2. pismo Korinčanom 11:2-3). Prav tako najdemo v Svetem pismu zapise o neracionalnosti (Ap. dela 17), absurdu (Izaija 44) in tragediji (1 Kraljev 18) malikovanja.
Kam so šli vsi maliki?
Ali se lahko starodavno prekletstvo spremeni v grožnjo v naših dneh? Naše dojemanje se izboljša, ko beremo Pavlove besede: „sla po čim večjem imetju, ki je toliko kot malikovanje“ (Kološanom 3:5) in „lakomnež, kar je toliko kot malikovalec“ (Efežanom 5:5). Pohlepna oseba ne more iti v nebesa (1Korinčanom 6:9-10, 5.11). Kakršnokoli prekomerna skrb se lahko obrne v boga. Ko ponos, denar, dobrine, služba ali osebne izpolnitve preidejo v tekmovanje z Bogom, smo malikovalci (Matejev evangelij 6:24, Pismo Rimljanom 16:17-18)!
Satan je „bog tega stoletja“ (2 Korinčanom 4:4). Obstajajo temne sile, ki vplivajo na ljudi, da delujejo kot da Bog ne bi bil Bog.
Sekularizacija dela bogove iz človeških dosežkov.
Komunizem, ki ga opisuje razočaran komunist kot »boga, ki ni uspel«, je pobil milijone in, z ekonomsko razlago zgodovine, drži v ujetništvu tretjino sveta.
Ko razmišljamo o tem svetu in se vprašamo, ali lahko kristjani to spremenimo, se postavlja osnovno vprašanje: ˝Ali sem malikovalec?˝
Čarovništvo se širi! Branje iz čajnih listov, dlani, astroloških kart (Izaija 47:13). Pridelava drog oživlja pogansko čarovništvo. Na tržišču najdemo obilo pripomočkov za manipulacijo: joga, scientologija, zen budizem, teologija New age, kult angelov. Kar zadeva nas, moramo biti pozorni na kakršnekoli misli ali dejanja, ki bi bila višja, ali bi jih imeli raje kot Bog želi. ˝zakaj upor je kakor greh vraževanja, samovolja kakor zlo malikovanja.˝ (1. Samuelova knjiga 15:23). Ko se ljudje umaknejo od Boga in njegovih razodetij, ni to zato, ker ne verjamejo v ni: verjamejo v vse!
„Otroci, varujte se malikov:“ (1 Janez 5:21)
Leticia Tavares
